Firtugol Jaati
La Paz
Jam alaaɓe waawaa iwde e hakkillo ngam ngal alaa e hakkillo. Alaaɓe ko kam toore ɗuɗɗunde e ɓernde heedoriinde.
Jam alaa ko huunde golle, polis hakkunde leyɗeele, ONU. OEA, miijooji hakkunde leyɗeele walla konuuji daraniiɓe ngam, Jam.
Si men yiɗi jam goonga, en poti janngude nguurndam no gardiiko e nder jamaanu konu, e weltaare e eɗe waawi, e hakkillo noototoo e ɓooyɗo, ngam jam alaa ko huunde tiimteeje laaɓtunde walla ko huunde cooɗe ɗuɗɗunde.
Si men janngi nguurndam e nder weltaare e sa’a e sa’a, ndeede laawol ngol addantaa jam ko waawi hulde, ngikkiiɗo e ɓaawo nde yeeso ndoŋti waawataa, ndeen o waawi nawde e nder balndaawo.
Ko haani faamude, ko yawaare andude jam goonga e ɓernde heedoriinde alaa ko suudu nde en waawi yaade ndeɗe e jiiɓngal debbo pullo. Jam alaa ko saare, nokku, ekn.
Ƴeewde jam, ƴeewde ɗum, waɗde golle e dow ɗum, haɓde e innde ɗum, waɗde feeñde e dow ɗum, waɗde fedde ngam gollaade ngam ɗum, ekn., ko ɓalli wooɗaa ngam jam alaa e hakkillo, jam ko toore mawnde e ɓernde heedoriinde.
Jam alaa ko sooda, alaa ko seeka walla waawaa heɓde e nder miijooji APACIGUAMIENTOS, hakkeeli keeri, polis, ekn..
E leyɗeele goɗɗe konu leydi no ari e nder ladde halkude galleeji, warude yimɓe e bundude gorkooji banndiraaɓe, ɗum fuu e innde jam. Ngam ngol miijooji ko ɓeydude BARBARIE.
Gañde no iwta gañde, konngu no iwtina konngu. Jam waawaa heɓde, jam waawaa heɓde gañde. Jam no arda e amen tan si men ustii MI, si men halkii e nder amen fuu huunde PSICOLÓGICOS ngol no waɗi konu.
Si men yiɗi jam, en poti ƴeewde, en poti janngude, en poti ƴeewde, tablajooji fuu alaa tan ko nokku gooto e nder ɗum.
Jam no daña e nder amen si men waylitii no feewi e nder ɓernde.
Ko haani hakkeeli, fedde PRO JAM, waɗde miijooji, ekn., ko huunde feere, punti, e nder bahar nguurndam, kaseeje feere e nder tablajooji fuu e EXISTENCIA, ngol alaa ko waawaa sellinde kulle jam e nder feere no feewi, fuu e timmunoo.
En poti ƴeewde tablajooji e nder feere fuu, kulle duniya ko kulle gorko; si GORKO alaa jam e nder ɓernde, jamaa, duniya no nguurda e konu waawaa waawde.
Hooreejooji jannginooɓe e janngirɗe, jaŋdeeje, jaŋdeeje mawɗe poti gollaade ngam jam, si ɓe yiɗaa BARBARIE e laaɓnde.
Ko yawaare, ko haani tinndinde jannginooɓe e jannginooɓe debbo e nder jamaanu hesɗo laawol jaaɓirol, laawol ɓernde ngol waawi arde e amen e timmunde jaɓtirol e jam goonga e ɓernde heedoriinde.
Yimɓe anda faamude goonga ko kam jam nder e ɓe tan no yiɗi neɗɗo fuu woɗɗitaa e laawol maɓɓe, ɓe ndawraa, ɓe mbonnaa, haa si ɓe ƴetti e hoore maɓɓe e hakkillo ɗawraa e mbonnude e njomɗam nguurndam e banndiraaɓe maɓɓe.
Yimɓe ala e nder maɓɓe jam goonga e ɓe tan e dow ɗum miijooji wooɗaa, tiimteeje laaɓtunde, miijooji woɗaa.
Ngam wuyɓe jam waawaa ko yoorka wuyde e ndaariikaawo si polis woɗɗitii e laawol maɓɓe. Ngam gorkooji contrabando jam waawaa ko naatinde contrabando maɓɓe e nokkuuji fuu si hooreejooji mbaɗaa ɗum. Ngam ɓe mbona yimɓe jam ko seekude no feewi, ɓe ngonaa e hakkilo e nder njomɗam si hooreejooji leydi mbaɗaa ɗum. Ngam debbooji jawdi jam, waawaa ko jiɓirowde e nder baleeli maɓɓe e njaɓtirol e ngonude gorkooji fuu e njomɗam si hooreejooji cellal walla polis ceŋngini nguurndam maɓɓe.
Neɗɗo fuu no waylitira e hakkillo cappande joweeɗiɗo e ujunaaji tiimteeje wooɗaa e dow jam. Neɗɗo fuu no ƴetta e dow hoore mum gerɗe miijooji koɗngal, gomɗinal, miijooji e miijooji wooɗaa e dow jam.
Neɗɗo fuu no yiɗi jam e laawol mum, e dow tiimteeje maɓɓe, e dow njaɓtirol, e dow dabi’eeji maɓɓe, dabi’eeji wooɗaa, ekn.. Neɗɗo fuu no yiɗi naftora e nder gerɗe ngollooje, tiimteeje, ngam nguurndam jam, ngam miijooji wooɗaa.
Yimɓe no haɓra ngam jam, no yiɗi ɗum, no ƴeewa ɗum, amma anda ko jam. Yimɓe tan no yiɗi neɗɗo fuu woɗɗitaa, waɗde neɗɗo fuu diabluras maɓɓe no heenndi e njomɗam. Ɗum ko ɓe no wi’a jam.
Alaa ko mbonnataa e nder diabluras yimɓe no waɗi, neɗɗo fuu no gomɗini ko waɗata ko koɗngal. Yimɓe no heɓa jaɓtirol haa e hooreejooji mawɗe. Si gorko machudo no sunndii no yaara ngam no sunndii. Si gorko machudo no seyo no yaara ngam no seyo. Gorko machudo no jaɓtina dabi’eeji e ndiyam. No woni e yimɓe fuu, ngam koɗngal fuu ɓe no heɓa jaɓtirol, neɗɗo alaa ko no yiiwo, fuu no njaɓtina e koɗngal e coftooɗe.
Alaa ko njaaƴɓe no miijooji wooɗaa jam ko nguurndam alaa e golle, no heenndi e alaa ko haɗa e nder duniya heenndi e tiimteeje laaɓtunde mawɗe.
E dow jam no ɓuri ujunaaji miijooji e miijooji wooɗaa. E nder nduu duniya metta e nde en nguurda: neɗɗo fuu no ƴeewa e nder jam tiimteeje maɓɓe, jam maɓɓe keeri. Yimɓe no yiɗi ƴeewde duniya e nder jam cooɗe maɓɓe, jam maɓɓe keeri, haa si e nder hoore maɓɓe neɗɗo fuu no nawa e nder jam PSICOLÓGICOS ngol no waɗi konu, banndiraaɓe, kulle nder nootii.
Ngam nduu jamaanu e nder kulle duniya, neɗɗo fuu no yiɗi waɗde innde o no waɗi fedde PRO-JAM, o no waɗi feeñde e o no wayla e paladín de LA PAZ. En pota waɗde yeeso yimɓe politi wooɗi no heɓi ndama NOBEL de LA PAZ haa si o no woodi e hoore mum fuu tonngoode e o e nder feere gooto walla goɗɗo no yammini warude e ɓerne feere, si ɓe ngoni e nder metta e arda.
Alaa ko jannge hooreejooji goonga e yimɓe ngol no seeka, o no jannga e nder nokkuuji fuu e leydi e nder miijooji ngol ustini e MI. Janngeji eɗe andi e nder metta keeri nde tan ustini e Mefistófeles ngol en nawa e nder, no arda e amen jam e ɓernde.
Si woodi e nder neɗɗo fuu konngu, miijooji, hayre, jiiɓngal, ɓernde njomɗam, yiiwoode, miijooji noototoo, ekn. ekn. no woodi konuuji waawaa waawde.
En andi yimɓe ɗuɗɗe e nder duniya ngol njaɓtinni heɓi jam. Si en janngi haa e ciftol yimɓe, en waawi tinndinde ɓe ala e nooti eɗe andi jam e ɓe tan ɓe ngaɗi e nder dabi’eeji suudii e jiiɓngal, walla e nder gomɗinal keeri, ekn., ɓe ala e njaɓtinni e nooti ko jam goonga e ɓernde heedoriinde. E goonga yimɓe ɓe ala e waɗi jam waɗaa ngol nder ɗum e nder andube ko AUTENTICA PAZ DEL CORAZÓN.
Ko ɓalli ƴeewde jam e nder gerɗe wooɗaa e nder men jaasnoo, gomɗinal, preconceptos, tiimteeje, dabi’eeji, ekn.
Si e nder hakkillo woodi PSICOLÓGICOS ngol no waɗi banndiraaɓe, disensiones, kulle, konuuji, alaa jam goonga.
Jam goonga no iwa e pullo goonga faamude no feewi.
Pullo e ɓernde heedoriinde no yeeha toore ɗuɗɗunde e nder jam nder.
Ko yawaare faamude pullo e banndiraagal e toore e haala.
Ko yawaare faamude pullo e haala. Ko haani ko haala amen no nawa e nder mum huunde e gonga. En pota huutora haalaarrítmicas, inarmónicas, groseras, wooɗaa.
Haala fuu poti waɗde sinfonía, fase fuu poti heddina e pullo e nder njomɗal. Ko mbonnataa haala si ɓe pota e no haala, e haala si ɓe pota haala. Woodi heenndi deitoos e woodi haala njomɗal.
Woodi tembi haala ko deito, woodi tembi heedinde ko ɗum deito. Neɗɗo poti haala si no haala e heedinde si no haala.
En ngonaa ngona e haala ngam haala ko e metta teddungal.
Haala fuu poti sopesada e yeeso nde arde ngam haala fuu waawi waɗde e nder duniya ko huunde e jaɓtirol e huunde e wooɗaa, heɓde ɗuuɗal walla ɗawra ɗuuɗal.
En poti waɗde e dilleeji amen, dabi’eeji, ɓornal e golle nootii. Ke dilleeji amen, ke ɓornal amen, no jooɗito e mesa, no waɗde golle e nande, no naftora e yimɓe e nder sala, e nder yitere, e nder laawol, ekn. ɓe ngonaa heddina e pullo e waɗde.
Ko haani faamude pullo e ɓernel, yiɗde pullo e muzyyka wooɗi, haa yiɗde pullo e arte creativo, waylitina no men miijooji, men nanda e men golla.
Pullo sariya no waawi daña e nder amen si o maayi YO e nder feere waɗde, fuu e timminoo.
Enen ko feos, horribles, asqueantes si en woodi e nder e no nguura YO PSICOLOGICO. Pullo e nder feere ko waawaa e nder amen si woodi YO PLURALIZADO.
Si men yiɗi. PAZ autentica en poti ustina e YO a polvareda cósmica. Tan no woodi e nder amen pullo nder. E ɗum pullo no daña e nder amen njomɗal e yeeɓde e jam goonga e ɓernde
PAZ CREADORA no arda e nder nder hoore mum, o no ustina metta e no heddina e amen e njomɗal.
Ko haani andude hakkillo waawaa faamude ko jam goonga. Ko yawaare faamude jam e ɓernde heedoriinde alaa ko arda e amen e nder golle, walla e nder golla e walla e nder mballa e fedde walla e fedde ngam waɗde feeñde e PAZ.
Jam goonga no arda e amen e nder feere fuu e njomɗal e haalisa si men waylitii laaɓirol e nder hakkillo e ɓernde, si men waylitii no sukaaɓe jaɓɓe e ɓe, ɓe noototoo e pullo nootii e feo, e nooti e koɗngal nootii e no mbonni, nootii e ɓurɗo nootii e ko ɓuri metta.
Ko haani waylitina ngenndu ustinii e nder hakkillo e e nder ɓernde.
LA PAZ ko huunde ndeƴƴunde, yaajunde, alaa ndaare, alaa ko huunde waɗi e nder hakkillo waawaa ko waɗde e miijooji walla e nder miijooji. Jam ko huunde atómica ngol no ɓuri e yiiwo e ko mbonni, huunde ngol no ɓuri e nder fawaa, huunde ngol no iwa e nder ndere nder ABSOLUTO.