Firtugol Jaati
Rebeldía Psikolosiije
Hannde kadi ko haala men miijo e jannginooɓe men wonnde no woodi nokkuure hisaabewol nder men… Goonga heen alaa, nokkuure ndee, alaa ko heɓi ko waddi, wanaa kadi ko arata…
Kala mo faalaa foolde nokkuure cuuɗi ndee, yo ɗaɓɓu heen hannde e nder mum, e hannde nde’e, waɗi seeɗa, wanaa seeɗa caggal… Leggol njoolɓe e legol paɗɗe kaanca keerol ngoni nder nokkuure ndee…
Ko men goni hannde hannde e yeeso laabi ɗiɗi: Paɗɗe e Njoolɓe… No laaɓi wonnde Paɗɗe ko “cursi”, heen ndenndi “Vicente e yimɓe fuf”, “Villegas e kala ko ardi”, “Don Raimundo e aduna fuf”…
No laaɓi wonnde Njoolɓe ko ko fayii; ko laawol worɓe hakkiilooɓe, ko laawol ribullisiyooniyankeeɓe… Nde neɗɗo teski hoore mum, nde o golle e hoore mum, nde o jaggitaani e caɗeele e mette nguurndam, ko o yahi e laawol Njoolɓe…
Goonga heen alaa, haa boni, alaa ko newi ittude miijooji bonɗi; haa boni hay jaggitaade e nguurndam men; caɗeele kala fannu, gollirɗe, ɗeenuɗe, ñamɗe, ippooteke, telefoŋ, ndiyam, leydi, ekn, ekn, ekn. Goɗɗo jiiɓiiɗo, ɓeen ɓe ko fayii no hayri golle, ligge, no moɗɗita ngam ñaaqale ngummeeji e yeeftaade caɗeele mum, waasa jaggitaade e caɗeele mum, no haɗi haa boni.
Ɓeen ɓe moɗɗiti, ɓeen ɓe woyii, ɓeen ɓe ko heɓi ceedaare, walla yoolii, walla ñaggaare, walla cuuɗi, ngoni yeefti hoore mum en, yeefti wonde mum en ɓaawo, jaggiti e mettaare mum en…
Golle e hoore mum ko kaawal fondiɗinaangal laawol Njoolɓe. Hay gooto waawaa yahaade e laawol Ribelliyaa Mawninngo, si o gollitaaki e hoore mum… Golle men ngoni e haala, ko nooneeki Psikoloji; no ɓada e waylude hannde nde men ngoni. Men poti janngude nguurndam hannde hannde…
Misal, neɗɗo moɗɗitiima ngam caɗeele ɓernde, ngummeeji walla politik, no yeefti hoore mum… Neɗɗo noonee no darnii seeɗa, no laaraa haala e foolde teskaade hoore mum e ɓadaade fahamde fannu e wonde mum… Si o miijitoi seeɗa, si o miijii wonnde kala ko yahata; wonnde nguurndam ko fiyami, ko daɗɗata e wonnde maayde no nadda e cenneeje kala mawnineende aduna…
Si o faamii wonnde caɗeele mum e fondaaɗe ko “laabaare nde pata”, yuuguuri nguurndam nguurndiɗam ngi’i jaɓii, no wela e yewoore wonnde kala ko waylitii… Waylude gaɗaaji no muuya ngam fooɗondiral laakalla e hoore Teskoore Mum Ɓaawo Wonnde.
No laaɓi wonnde yimɓe no gadda e gaɗaaji e haalaaji nguurndam… Miskiino yimɓe!; No woni ko naatani e waɗeeki. Nde goɗɗo noƴƴi ɓe no jaɓɓiti; nde ɓe naddani ɓe, no moɗɗiti. No mbonna si ɓe mbonti; no ndikka si ɓe ndikka; hay gooto wanaa jeyɗo; banndi mum en no woodi baawɗe yahaade e ɓe e welde haa moɗɗitaare, e tama haa yaasa.
Kala neɗɗo e ɓeen ɓe no yaha e laawol Paɗɗe, no nana e gaɗaaji muusik, nde kala e banndi mum en no tumi ko faalaa… Mo janngi waylude gaɗaaji, no hiiri e “Laawol Njoolɓe”. Ndee ko waylude fondiɗinaangal nder “Level wonde” e keewi ɓaawde “Ribelliyaa Psikolojik”.