Ngebet Age

Nejiyokto kobendi ko kaakileektoi koyai alimuutik chemii bunge ne teegei kobooru BUDDHA, Confucio, Mahoma, Hermes, Quetzacoal, Moisés, Krishna, eng’ ng’wony.

Kobendi ko kaakileektoi eng’ mising’ koboorei ketesani, keyai alimuutik koyai walatindo chemii alagendi ko uu yeityo kosomokto eng’ dinai che bo boiyon, eng’ ng’eete, eng’ ng’alegyek. Agoi koyai maata age tugul.

Eng’ sikuliik, kolejiik ak yunibesitiik, ko kiitokchin eng’ ng’aleek chemii diniik eng’ tisaat, eng’ koekeru, eng’ ng’eet age tugul.

Ng’aleek chemii diniik koberuree ng’alek che po kemeut age tugul ak koipgei eng’ ng’eetyo chemii kalyet ak eng’ historia ne bo kemeut age tugul ne bo ng’eete age tugul.

Diniik age tugul koitee ng’alek che po kemeut age tugul, ak koiteiyin eng’ betut.

Ma koekaasta kobooru kristiano dini ne bo Buddha and dini ne bo ebraico and hinduistica amu koitei diniik age tugul eng’ betut age tugul.

Mbooru che keyai ng’alek che bo satirisi eng’ anduiik keyai diniik ak komong’uneek chemii, koitee sumek che po MARXISTI che yamei mising’ eng’ betut ne leel koleel olemiji mendei che boolooto.

Alimuutik chemii sikuliik, kolejiik ak yunibesitiik keu alate alaatindo chooto eng’ saa ne mising’ ne tegei kobooru ooreetichooto.

Koekaasta ak koimaat eng’ nandi ne bo olemiji age tugul ne kobooru diniik, sektaik, sikuliik ak sosaitik chemii ng’eete.

Kaalataat alaatindo sikalini, kobendi kobooru ooreetichooto chemii diniik age tugul, sikuliik, sektaik ak koekaasta teebendi kabaat sikali eng’ tempeli.

Kaalataat alaatindo sikalini eng’ isirini ak tugul betut ne bo sikalini, koi tebendi kabaat, kolomong’ alaatindo ko uu yeityo kosomokto eng’ oloto, tebooru ng’alek age tugul.

Koberuree kayai alaatindo koberurto eng’ katinyiik amu ma keguure intelekti age tugul. Koyai kabaat koteelo ng’alek che miising’ chemii ng’eet, teelo ng’eet ne bo timbioit, teelo ng’eet ne bo ndaa chemi eng’ chepto, teelo ng’eet ne bo sabuni chemii ng’eet ak betusio.

Koi tebendi kobaat eng’ kelelto ng’alek che kaaista chemii ng’eet, ko uu yeityo kosomokto eng’ oreetichooto chekaaista, eng’ barabaraata cheplaktai komameet che miitee ng’alalindek chebooru emet, eng’ kalyet chomeito cheplaktai familiaik chemii kalyet chomeito, eng’ barabaraata cheplaktai koot chemii olek che kaaisteng’ oli chebolooto.

Alaatindo katalaat eng’ sikulini koitee kobooru egoismo ne bo choge ak kobooru egoismo ne bo ooreetio ak kobooru ng’alek che boolooto chemii sosaiti ne bo anduiik.

Koi kabisaat eng’ anduiik kobooru sikalini kobooru intelekti ak koiitii, koi tebooru kayai eng’ ng’al, koi tebooru kobooru ooreetichooto.

Kaata saat koyai koberuree ak kobat kayai intelekti. Ng’eete chemii diksonario ak ensaiklopidia kolomei koi tebooru intelekti eng’ ng’eetyo.

Neng’ung’ intelekti komeitoi eng’ ng’eet age tugul ak ng’eet koyai koberurto eng’ anduiik chebooru intelekti eng’ ng’eetyo.

Ma miising’ age tugul ko kaaistin kobooru intelekti ngo kobooru ko uu yeityo kosomokto eng’ ng’eetyo.

Boolooto chebooru koyai kabooru intelekti ma tebooru keyai kabooru intelekti ak Carlos Marx kayai kabooru intelekti ko keirtoi eng’ ng’eetyo chemii materialistica kayai olemiji mendei chebooru olemiji intelekti, kayai olemiji eng’ serekali keyai diniik eng’ ng’eetyo, eng’ ng’eet ne bo budistaik, cristianiik, etc., ng’eetyo eng’ anduiik million.

Kokolale kabooru intelekti koi kabooru intelekti eng’ ng’etyo.

Ma kobooru ng’alek chemii kobooru ng’alek chemii olemiji, kobooru kabendi.

Ma kobooru kabendi, kobooru intelekti eng’ ng’etyo koi kobooru intelekti.

Koyai kobooru intelekti koyai kobendi.

Koberuree kuguure eng’ ng’et, kobooru EGO.

Cheii SATAN, cheii YO, cheii ngo kobooru kabendi kobooru intelekti ng’oo.

Kokolal kobendi kobooru intelekti, keyai kobaat kobendi, keyai kabendi koyai intelekti eng’ ng’etyo.

Ng’alek age tugul chebooru olemiji mendei chebooru ng’etyo chemii ng’alek age tugul koi coboot kobooru INTELEKTI.

Booloto koleit kitab ak koberurto eng’ ng’etyo ng’eet, koi keyai kobooru ngo keyai ng’alek age tugul eng’ ng’etyo.

Intelecti komamei kobooru intelekti eng’ ng’eet kobendi ma kobooru kabendi intelekti kobendi chemii kabendi.

Keyai koberuree kobendi, keyai mendeiyo chemii YO.

Keyai kabendi intelekti koo chemii eng’ ng’eet eng’ kabendi, eng’ ng’etyo.

Katokchin kobendi, katokchin kobendi eng’ ng’eetyo.

Kaya kobendi ngo kobendi.

Ng’etyo intelekti koyai intelekti age tugul.

Kaya kabendi intelekti koyai chemii intelekti.

Ng’alek age tugul chemii intelekti ng’ettyo kobooru ng’etyo.

Koberuree eng’ olemiji, intelekti. Ma keguure olemiji eng’ INTELEKTI.

Eng’ INTELEKTI.