Automatic Tiach
Kiptayat Ne Tilil
Giral Cheiso inee eng’ iman ole kokwet nebo pochin che mengeechen. Sotetab Caballeros che bo Edad Media eng’ betut nebo Cruzadas ko ma imucha ko ma kamwa kotes Santo Grial eng’ ng’alekatab Santa ma kamwa.
Aki Abraham tinyei ne Kamuktaindet ko kayai eng’ kerik che koityi Sodoma ak Gomorra, kasob kole kagat Melquisedec tinyei ne Genius nebo ng’alekat. Ng’alechini kiyokchin eng’ korguet ne koimuch kagoito eng’ lengeita amu ko kagoito Jerusalem, taon ne oleng’ Kamuktaindet.
Kasob legendat nebo satek alak alak ak kanisa che bo karon ak chepochin kole Abraham koityi Unción Gnóstica ak koip kerichek ak biik eng’ betut nebo Melquisedec.
Ma inee ng’aleet kole aki Abraham kegu Melquisedec tiam ak tisaekab chekiito kole kagosir eng’ Kitap nebo Torok.
Abraham kagon Melquisedec Santo Grial; koboten eng’ satek alak ak kagoi eng’ hekalutab Jerusalem.
Ma somok kole Reina nebo Saba kotinygei eng’ ng’aleet. Kosubji Salomón Rei ak Santo Grial ak keyai rigurosas cheko kotinyei ak tan preziada jeoya.
Gran Kabir Jesús kaim Santo Grial eng’ ceremonia ne tililen nebo kaimut nebo last cena kole kagosir eng’ Ang’etut che Ana.
José de Arimatea ket Santo Cáliz ak musarek che kararan eng’ korotinwekab Adorable eng’ Kosit ne Kabarasiek.
Aki polisiat nebo Romana koityi morada nebo Senador ko ma kamwa jeoya nebo kole.
Senador nebo Romano ma kamwa kole kegu jeoya nebo kole ago kegu ak kei kokwet lanza nebo Longibus ak kelach centurión nebo Romano kotil korotin nebo Kamuktaindet.
José de Arimatea kakeur eng’ boriet ne iyai amu ma somok kegu Santo Grial.
Aki Senador kotinyei kakeur eng’ boriet kokai Roma ak Santo Grial.
Aki kokai Roma José de Arimatea kakeur persecución nebo Nerón keristik ak kokai eng’ telelwek nebo Mediterráneo.
Pochnik eng’ betut koror Angel ak kegu: “Kalicchini ko kenyisiek che boitab amu keu musarek nebo Redentor nebo Mundo.” José de Arimatea kegu torokwekab Angel keret tali kaliz eng’ hekalut ne kimuch eng’ Montserrat, Cataluña, España.
Ak satek alak tali kaliz kochamechji ak hekalut ak kimnate eng’ boriet.
Santo Grial ko vaso nebo Hermes, la copa nebo Salomón, la urna preciosa nebo templo che bo karon.
Eng’ Arca nebo alianza ma ng’atji Santo Grial eng’ forma nebo copa ama gomor, eng’ aleek cheu maná nebo desierto.
Santo Grial katekorizia eng’ forma enfática YONI nebo chepoindo, eng’ aleek cheu copa nebo kole keu néctar nebo inmortalidad, Soma nebo místico, la suprema bebida nebo Dioses che Tilil.
El Cristo Rojo kai Santo Grial eng’ ora suprema nebo Cristificación, kole kagosir eng’ Ang’etut nebo Kamuktaindet.
Ma ng’atji Santo Grial eng’ altar nebo hekalut. Obviamente Sacerdote kerai biik nebo eng’ Copa Santa.
Kaimuch konam kole keu hekalut nebo karon eng’ aleek ma kimng’at bendita copa nebo satek che mengeechen.
Ngunee kois Ginebra La Reina nebo Jinas ale kole Lanzarote eskanciara biik eng’ copas delicias nebo SUFRA ak MANTI.
Dioses che bo inee kaitin ak bebida ne keuteng’ Copa Santa; che keyai Copa, blasfeman konyor Espíritu Santo.
Súper-hombre kakei ak néctar nebo inmortalidad ne keuteng’ kaliz divinal nebo hekalut.
Transmutación nebo energía creadora ko fundamental aki somok kerai eng’ Vaso Santo.
El Cristo Rojo kole revolucionario, kole rebelde, kole heroico, kole triunfante, brindar eng’ Dioses kera biik eng’ kaliz nebo oro.
Leget kotun copanet ak kekor kole merta gata nebo vino precioso.
Kekerei kole lemanisietab kwan THELEMA (torok).
Eng’ aleek nebo kaliz -simbólica figura nebo órgano sexual chepoindo-, kochere kamaset che kararan eng’ rup nebo Súper-Hombre ne kakeran.
Dioses che bo inee che bo galaxias che mengeechen kaitin che bo bebida nebo inmortalidad eng’ kaliz eterno.
Ang’wanet nebo ng’alekat kereret involuciones eng’ betut; ko kararan kerai eng’ vino sagrado nebo eng’ vaso santo nebo Alquimia.
La púrpura nebo reyes che tilil, la corona real ak oro flamígero ko keristi el Cristo Rojo.
Kamuktaindet nebo Rayo ak Trueno keti Santo Grial eng’ yomet ake kai vino nebo oro kei.
Ching’ keu Vaso nebo Hermes ak kiyai cópula química, ak kois criaturas infrahumanas nebo sub-mundo.
Ale cheu kosirik kwong’u kokamwate documentation eng’ kitap ne kamwa “El Matrimonio Perfecto”.