Tisa Ne Tile Eet

Koro millionik chebo baraka che po Afrika, Asia ak Amerika Latina, ko kamwa kileenj.

Nekileta ges che ilachini che “Spray” ko koit che mengech ozonet che po ng’wony.

Eng’ kayokyi sukuliet ko kasarta somok eng’ kogoito ng’wony komie amu ng’wony.

Sopet che po metit ko kamwa koleenj amu letet che po metit, ko kaiyokchini.

Eng’ bik che kibendi koyai ko bik che po taunin kobate kowendi konyor maskin chebo oxygen kachil kotinygei amu metit.

Ang’wan kibendi koi letet eng’ yo kiwa, ago ko mising ng’a neele komie, ko menyei kibare kileenj kotinygei ng’etende, ko kamwa kobare kiyait biik.

Ago kasarta Dos Millenium ko kamwa koito plectin ne kiibatei koro bik konyor chi ne ng’woneet.

Amu tetut ne matinygei ak koyait amu ng’wony, ko kamwa kitoi kobendi konyor tuiyek che kimengeei kachil ko bik kobendi koleenj.

“Ng’ombe ne ng’eet”, ne kibendi koitu konyoor ko, koleete metit ko mising tetut, ko leete ng’eriait ko metit chebo mbaret ak fabrikait ak kolek kobata koyai terichotik chebo ng’ony ko leete koyai yorich che meei kachil ko ng’wony, ko kaiyoki koleete ng’wony ko kiwa ne kileenj ne kiibendi konyor katastrofi ne ng’aale.

Ko matinygei komie ng’wony kotinygei kobendi ko kasarta Dos Millenium amu “Ng’ombe ne ng’eet” koleete tegemiet ne kimengeei ko mising tetut.

“Mamalia ne rational”, ne kibendi koitu konyoor ko, koleete koleete ng’wony, koleete koyai kobendi koito bik, ak koi kokai.

Ye kotinygei ak metit, ko kaiyokchini koleete metit ko koitu koro bariik ko bariik kobisa.

Amu letet che bo ng’wony komie ko kibendi kobisa ko metit.

Tetet ne ng’aale chebo petrol, insecticide chebo ale, substancet chebo kemikali, gesik chebo sumu, gesik chebo neurotoxin, detergent, alak komie koleete kibare sopet komie che po metit.

Nyuniek che po metit ak plancton che kaiyokchini kachil konyor kiwa, alak ko kamwa kileenj.

Kaiyokchini koleete koleenj Plancton che po metit ko kiwa ne kileenj amu microorganismiis komii koleete ko 70 percent chebo Oxygen chebo ng’wony.

Eng’ sukuliet chebo sayansi ko kaiyokchini koleete kileete somok eng’ Atlantic ak Pacific kileete tetet chebo radioaktivit, ne kimengeei terichotik chebo ng’ony.

Eng’ metropolitisi chebo ng’wony ak kayokyi eng’ Uropa, ng’woneet ko kitinyei, kolachini, koparei ak kolachini kobisa.

Eng’ taunin chebo “Super-civilized”, ng’woneet ne kilachini ko mesaiis che bik kolachini ko baraka komie.

Eng’ tauninet Cúcuta, kokwony Venezuela, Repabliki chebo Kolombia, Sur Amerika, biik kobate kotinyei ng’eriait ne ng’eriait ne meei che po ilat ne kalete ak poroket komie che kibendi che po Pamplona.

Aan koleete koleete ak ilat Pamplonita ne kabare kileenj kachil eng’ “Perla del Norte” (Cúcuta).

Kakaiyokchini keleete ng’eriait chebo tauniet, kobate konyor bik ng’eriait ne ng’eriait che bo ilat Pamplonita.

Filtik ne ng’aale, mashinet ne ng’aale, substancet chebo kemikali, ko parei ng’eriait che ng’eriait chebo taunin chebo Uropa, alak kotinygei epidemiat ko ng’eriait ne ng’eriait che kibendi ko baraka che bik.

Bakteriologiat che kimoche ko kayuor eng’ ng’woneet che kibendi ko taunin ne ng’aale, ale che: virusi, colibacili, patogeni, bakteriait chebo Tuberculosis, Tifo, Viruela, Larvat, alak.

Ang’wan kiyokchini eng’ biasharat chebo ng’woneet Potabilizadoras chebo bariik chebo Uropa, kayoor virusi chebo vaaksini chebo Poliomielitis.

Akaamun, metinyei ng’woneet ko kiwa ne kileenj: Sukuliet chebo ole ko kau koleete koleete kileeng’ 1990 ko ng’ombe ne rational kileenj amu tiim.

Koraab komie eng’ kiik komie, ko tegemiet che leele chebo ng’woneet ko kiboitin amu koyai koyai che bo “Ng’ombe ne ng’eet”.

Koyai koyaich kometamu koleete eng’ matut chebo petrol, koyookchini kobendi konyor kiwa ne kileenj. Petrol ne katinyei eng’ kergeet ne bo ng’ony, kotinygei ak tegemiet che leele ak koleete koleete.

Ye ko kaai komie, petrol koleete koleete tegemiet che leele chebo ng’ony kachil ko baraka ne tai.

Kaiyokchini ye kotinygei ak kiik komie, ko kamwa koleenj tuiyek ak baraka che po biik.

Ko kiigaset ak metit ne kaiyokchini kachil ko kiwa chepo kibendi konyor.

Ak kokokwong’et ak kokwong’, pulmok korit kalasit chebo metit, ko tai, mita chebo kumi, ak kokwong’et ko tai, kamwa kibendi kokong’ kachil, korit bik chebo miliardit Albat ne kobendi kotinygei ak ng’wony ak kobendi kanyor ng’wony komie ak kobendi kotinygei ak kibendi kobendi ko kai.

Totali chebo Oxygen che kobendi kokong’, kibendi koyai eng’ tegemiet ak kibendi konyor plancton ne kibendi koitu koleenj ak kobendi konyor tuiyek chebo ng’eriait che kibendi kachil.

Mating’eet ko tegemiet chebo Oxygen kileete kobendi koito.

Mamalia ne rational ne kibendi koitu konyoor ko, eng’ biasharat che komie koleete kobendi koito ak radiet ne bo solariet, ne kaiyokchini kachil ko fotosintesis, ak kobendi komii koleete ng’eriait ne kaalete ng’eriait che bik, ko kaaeteeng’ bik komie ko baraka komie kotinygei ak ale.

Ko karab komie eng’ kiik komie ko ko “Ng’ombe ne ng’eet”, koleete koleete metit, koleete koleenj Plancton ak kobendi koleete ak ng’eriait.

“Ng’ombe ne rational”, kotinygei koleete koleenj tegemiet chebo Oxygen.

“Smog”, che “Humanoide Rational” kileete kileete eng’ metit; akaamun kobare koleete koleete kiwa chebo Planet Ng’wony.

“Smog”, mate koleete koleenj tegemiet chebo Oxygen, alak koleete kobare baraka che bik.

“Smog”, koleete koleete kayanik che kitinyei ak meei che tinyei kobare, ko kaiyokchini.

“Smog”, koleete kolek koyookchini koleete eng’ solariet ak rayos ultravioletas, koleete kobendi koleete eng’ tegemiet.

Kibendi eng’ ale chebo klimatik, glacies, kobendi kobendi hielot che bo pole ko kobendi kobendi Ekweta, ciclones che po bik, tetindet, alak.

Ye amu matinygei, kibendi kotinygei ak kibendi koleete eng’ ale Dos Millenium, kibendi konyor ale somok eng’ somok konyoriik chebo Planet Ng’wony ak kibendi kolek koleete eng’ Prosesi chebo Révolution chebo Ejes chebo Ng’wony.

Kamwa kibendi koitu kobendi koitu pole eng’ Ekweta chebo Ng’wony, ak kiik koleete kobendi ko pole.

Kitoi kohielot chebo Pole kibendi ak Deluvioti ne ng’ale ne kitinygei ak mache koleete kobendi.

Eng’ decenioitik ne koleete, kibendi kotinygei “Dióxido de Carbono”, ye koleete kobendi koleete elemeti chebo kemikali ne koleete eng’ tegemiet chebo Ng’wony.

Filtrit ale, koleete koleete radiet chebo termiki ak koleete koleete eng’ invernaderoti chebo fatalit.

Klimat chebo ng’wony kibendi koyai kiberber eng’ konyoriik che po bik ak mache kobendi ko fundi hielot chebo Pole, kobendi koleete kobendi letet chebo oceani eng’ mising tetut.

Ale ng’eriait, ng’wony ne feertil kileete koleenj ak kobendi kobendi tai ko bik chebo elfu mia chobet ne kobate kobendi koleenj.

Katastrofi chebo ng’wony chebo kileenj ne kobendi koleete kobendi ko kiwa; ko kaiyokchini ko kibendi koitu kobisa.

Kolachini bik chebo millionik abwan amu kileenj amu koleete kolek biak.

Industrielisatioti chebo baraka chebo miset ak koyai kometamu chebo minat ak petrol koleete koleete ng’wony kobendi koon.

Ang’wan ko kain, koleete koleete injini chebo ng’ony koleete kobar biik, kain kolek koleete koleete, “Rayos de Muerte”, “Bombas Microbianas” ak elemetin komie che kiboitin che kiboitin koleete kiboitin koleenj, koleete koleete koyai kiyokyi eng’ sukuliet.

Kaiyokchini koleete konyor injini chebo ng’ony, kobate kotinygei ak mache ne ng’ale che tinyei koleete kobendi kobendi kayanik.

Koleete kobendi konyor injini chebo ng’ony, kobate kotinygei ak mineralkit ne ng’aale chebo radioaktivit, chepo koleete koitu koleete ko 30%, kiik koleete koleete eng’ kergeet ne bo ng’ony koleete kobendi koito.

Tetet chebo atomiki che kileete koleete eng’ kergeet koleete kiboitin che bo bik. Meete konyori ne kain kileete tetet chebo atomiki.

Ang’wan ges chebo atomiki kibendi kitoi kobisa, ang’wan koit koleete somok, kibendi kobare millionik chebik.

Koleete koleete biak ak tegemiet kobendi koleete koleete kayanik eng’ genetik ak monstruos che bo biik: kache biik che kiibiika kaayandi che yaeti ak monstruosos.

Ago ale 1999, kibendi kobendi aksidentoti che bo atomiki che kibendi koleete kobendi ko kayanik.

Kain bik tiet koleenj, kobendi koleete kobendi che kibendi koleete, ak kobendi koito kobisa koleete kobendi koito koleete.

Karaab komie eng’ ale komie, koleete ole faktorik chebo kiik komie, kileenjiik, ng’eet, koleete koleenj Planet che kobendi kochamini, alak kibendi konyai eng’ baraik, kibendi konyoriik eng’ Psiquis.