Gue na sango

Bungbi

Mbeni kota ye so andoho ti bibe aye mingi ayeke ti wara BUNGBI KUE.

Tongana MBI ni ayeke INDIVIDUEL, fade a yeke ngangu pëpe ti leke problem ti BUNGBI TI BIBE, me ti mawa ti dunia, MBI ni ayeke na yâ ti zo oko oko na mbeni lege so ayeke PLURALISÉE.

MBI so ayeke PLURALISÉE ayeke kota raison ti aye kue so ague nde na bê ti e.

Tongana e lingbi ti bâ tere ti e na yâ ti mbeni glace kue, gï tongana e yeke PSICOLOGIQUEMENT na aye kue so ague nde na bê ti e, fade e yeke si na mbeni ye ti vundu so afa so e yeke na tâ individuallité pëpe.

Tere ti zo ayeke mbeni pendere masini so MBI so ayeke PLURALISÉE so andoho ti REVOLUTIONNAIRE ayeke manda ni nzoni ayeke bâ ndo na ndö ni.

MBI yeke diko journal, MBI ti INTELECTUAL atene; MBI ye ti gue na matanga, MBI ti EMOTIONNEL atene na ngangu; ZIABOLO na matanga, MBI ti MOUVEMENT atene na ngonzo, a yeke nzoni MBI gue ti tambela, MBI ye ti tambela pëpe, MBI ti instinto ti bata tere atene na ngangu, nzara asara MBI na MBI gue ti te ye, etc.

MBI kete oko oko kue so asara EGO, aye ti komande, ti ga maître, seigneur.

Na lege ti andoho ti révolutionnaire, e lingbi ti comprendre so MBI ni ayeke légion na tere ni ayeke mbeni masini.

MBI kete ayeke tiri na popo ti ala, ala yeke tiri teti kota ahon, oko oko kue aye ti ga mokonzi, maître, seigneur.

Ye so afa ye so asi na lege ti vundu na yâ ti desintégration ti bibe so nyama ti li so iri ni zo ayeke na yâ ni.

A yeke nzoni ti comprendre ye so tënë DESINTEGRACIÓN aye ti tene na yâ ti PSICOLOGÍA. Ti sara si ye abuba ayeke ti sara si ye afuti, ti kangbi yâ ti ye, ti sara si ye akangbi, ti sara si ye ague nde na popo ti ala, etc.

Kota raison so DESINTEGRACIÓN PSICOLÓGICA ayeke nzara ti bê so ayeke fa tere ti lo na ambeni ngoi na mbeni lege so ayeke nzoni mingi nga so ayeke pendere mingi.

Nzara ti bê ayeke polifacética na ambeni sioni raison saki mingi ayeke dä ti fa na lege ni. Nzara ti bê ayeke ngangu so ahonde so ayeke pusu masini social kue. A yeke nzere na azo so li ti ala ayeke dä pëpe ti fa na lege ti nzara ti bê.

Zo ti mosoro ayeke sara nzara ti bê na zo ti mosoro na lo ye ti ga zo ti mosoro mingi ahon. Azo ti mawa ayeke sara nzara ti bê na azo ti mosoro na ala nga aye ti ga azo ti mosoro. Zo so ayeke sû mbeti ayeke sara nzara ti bê na zo so ayeke sû mbeti na lo ye ti sû mbeti nzoni ahon. Zo so ayeke na gbâ ti expérience ayeke sara nzara ti bê na zo so ayeke na expérience mingi na lo ye ti wara mingi ahon zo so.

A yeke nzere na azo pëpe ti wara mapa, bongo na ndo ti bata tere. Kota ngangu so ahonde ti sara nzara ti bê na auto ti mbeni zo, na da ti mbeni zo, na bongo ti zo so angbâ nduru na mo, na gbâ ti nginza ti kamarade wala wato, etc. ayeke sara si azo aye ti ga nzoni, ti wara aye na aye mingi ahon, abongo, aye, asarango ye so ayeke nzoni, ti tene ala yeke kete pëpe ahon amba ti ala, etc. etc. etc.

Ye so ayeke sioni mingi ahon aye kue ayeke so bungbingo ti aye so zo abâ, asarango ye so ayeke nzoni, aye, nginza, etc. ayeke sara si MBI so ayeke PLURALISÉE akpengba na a sara si na yâ ti e wani aye so ague nde na bê ti e, aye ti son so ayeke sara si ye akangbi, atiri so ayeke sioni na yâ ti tere ti e akiri akono mingi, etc. etc. etc.

Aye so kue ayeke pono. Mbeni ye na popo ti aye so kue alingbi ti ga na tâ ngia na bê so ayeke na vundu. Aye so kue ayeke sara si sioni aga mingi na yâ ti bibe ti e, pono akiri akono mingi, bê aso zo lâ oko oko kue na a sara si bê aso zo mingi ahon.

MBI so ayeke PLURALISÉE ayeke wara lakue aye ti fa na lege ni même teti aye ti sioni so ayeke sioni mingi ahon na bungbi so ti sara nzara ti bê, ti wara, ti bungbi, ti wara, même tongana a yeke na lege ti kua ti mbeni zo, a iri ni évolution, progrès, guengo na li ni, etc.

Azo ayeke lango na yâ ti li ti ala na ala ahinga pëpe so ala yeke na nzara ti bê, ala yeke na sioni, ala yeke na bê ti handa, ala yeke na jaloux, na tongana na mbeni raison ala si ti hinga aye so kue, ala yeke fa na lege ni, ala yeke fâ ngbanga, ala yeke gi ti kpe, me ala yeke comprendre pëpe.

A yeke ngangu ti hinga nzara ti bê ndali ti so li ti zo ayeke na nzara ti bê. Lege so a sara na li ayeke na ndö ti nzara ti bê na warango ye.

Nzara ti bê ayeke komanse na yâ ti abango ti ekole. E yeke sara nzara ti bê na nzoni intelligence ti amba ti e ti ekole, nzoni note, nzoni bongo, nzoni bongo, nzoni poro, nzoni vélo, pendere patins, pendere ballon, etc. etc.

Awafango ye so a iri ala ti fa zo tongana nyen, a lingbi ala comprendre ye so ayeke aye so ayeke nde nde ti nzara ti bê na ala leke na yâ ti PSIQUIS ti a-élève ti ala gere so alingbi teti hingango ye.

Li, so ayeke na nzara ti bê na lege ti nature, ayeke pensé gï na kusala ti PLUS. “MBI lingbi ti fa na lege ni nzoni ahon, MBI yeke na hingango ye mingi ahon, MBI yeke zo ti li mingi ahon, MBI yeke na asarango ye so ayeke nzoni mingi ahon, nzoni kusala mingi ahon, nzoni mingi ahon, guengo na li ni mingi ahon, etc.”

Kusala kue ti li ayeke na ndö ti PLUS. PLUS ayeke kota ngangu so ahonde ti nzara ti bê.

PLUS ayeke bungbi ti mungo ye oko na mbeni. Bungbi kue ti mungo ye oko na mbeni ayeke ABOMINABLE. Tapande: MBI yeke zo ti li mingi ahon mo. Fulano de tal ayeke na sarango ye so ayeke nzoni mingi ahon mo. Fulana de tal ayeke nzoni ahon mo, zo ti ndara mingi, zo ti nzobe mingi, zo ti pendere mingi, etc. etc.

PLUS ayeke sara si ngoi aga. MBI so ayeke PLURALISÉE ayeke na bezoin ti ngoi ti ga nzoni ahon zo so angbâ nduru na lo, ti fa na sewa so lo yeke nzoni mingi na lo lingbi ti sara ye, ti si ti ga mbeni zo na yâ ti fini, ti fa na awato ti lo, wala azo so lo sara nzara ti bê na ala, so lo yeke zo ti li mingi, lo yeke na ngangu mingi, lo kpengba mingi, etc.

Ti pensé ti mû ye oko na mbeni ayeke na ndö ti nzara ti bê na a sara si ye so a iri ni bê so ayo, bê so ayo, vundu.

Na mawa ni, azo ayeke gue ti sara ye nde nde, ti sara ye ahon ndo ni, ala hinga ti tambela na popo pëpe. Mingi ti ala ayeke tiri na bê so ayo, nzara ti bê, bê ti handa, jaloux, me ti tiri na bê so ayo ayeke ga na tâ ngia ti bê lâ oko pëpe.

A yeke hunda hio ti comprendre so tâ ngia ti bê so ayo pëpe, a yeke vo ni pëpe na a yeke kä ni pëpe na a dü gï na yâ ti e na lege ti nature nga na mbeni lege so zo ahinga pëpe na ngoi so e comprendre na yâ ye so aga na bê so ayo; jaloux, nzara ti bê, bê ti handa, etc. etc.

Azo so aye ti wara nginza, kota place na yâ ti société, asarango ye so ayeke nzoni, ye so asara zo nzoni na mara kue, etc. na ye so aye ti ga na tâ ngia, ala yeke na lege ni pëpe ndali ti so ye so kue ayeke na ndö ti nzara ti bê na lege ti nzara ti bê alingbi ti gue na e na ndo so bê ti e ayo pëpe na aduti dä.

Li so a kanga na yâ ti MBI so ayeke PLURALISÉE ayeke sara si nzara ti bê aga mbeni sarango ye so ayeke nzoni na même lo mû pendere iri na ni. Progrès, évolution spirituelle, nzara ti guengo na li ni, tiri teti sungo iri, etc. etc. etc.

Aye so kue ayeke sara si ye abuba, aye so ague nde na bê ti zo, atiri so ahonde, problem so a yeke ngangu ti leke ni, etc.

A yeke ngangu ti wara na yâ ti fini mbeni zo so ayeke tâ INTEGRO na lege so tënë ni aye ti tene.

A yeke ngangu mingi ti si na BUNGBI KUE tongana MBI so ayeke PLURALISÉE angbâ lakue na yâ ti tere ti e.

A hunda hio ti comprendre so na yâ ti zo oko oko aye ota so ayeke kota mingi ayeke dä, Kozo: Personnalité. Use: MBI so ayeke PLURALISÉE. Ota: Aye ti bibe, so aye ti tene, KOTA YE TI ZO.

MBI so ayeke PLURALISÉE ayeke buba na ngangu aye ti psychologique na yâ ti aye so ayeke zi na lê ti nzara ti bê, jaloux, bê ti handa, etc. etc. A hunda ti zi MBI so ayeke pluralisée, na ye so a leke na bê, aye ti bibe ti leke na yâ ti e mbeni ndo so li ayeke dä lakue.

Azo so ayeke na ndo so li ayeke dä lakue pëpe, ala lingbi ti duti íntegros pëpe.

Gï ndo so li ayeke dä lakue ayeke mû na e tâ individuallité.

Gï ndo so li ayeke dä lakue ayeke sara si e ga íntegros.